Poskusna odprava skozi moje oči


03.05.2018

Mepijevci Gimnazije Kranj pohajkovali po Jelovici

 

Avtorica: Iva Bostič iz 1. f

 

V soboto in nedeljo, 21. in 22. aprila 2018, smo se bronasti MEPI-jevci odpravili na težko pričakovano poskusno odpravo, ki smo jo skrbno načrtovali nekaj tednov prej. Za namen poskusne odprave smo si v skupini Čapci izbrali merjenje vremenskih elementov in opazovanje vremena. Na vsaki točki smo se torej ustavili in izmerili temperaturo zraka in zračni tlak, za konec pa smo se ozrli v nebo ter preverili vremensko stanje – ali je oblačno, sončno, jasno …

Odpravo smo začeli na Jamniku, naselju na vzhodnem pobočju planote Jelovice. V zgodnjem sobotnem jutru smo se zbrali ob šotorih srebrnih MEPI-jevcev, ki so imeli en dan odprave že za sabo. Okoli sedme ure sem skupaj s svojo skupino Čapci začela pot proti točki Dolga njiva, do katere smo se najprej dvignili za približno 250 metrov, potem pa smo nadaljevali po gozdni poti. Sprva smo mislili, da smo zašli, ampak smo kmalu zagledali našo mentorico prof. Tatjano Dermota, ki nas je čakala. Ko smo se odpočili, smo najprej opravili namen in se orientirali, nato pa nadaljevali pot do Bele peči. Tam smo opravili namen, torej izmerili temperaturo zraka in zračni tlak ter pogledali, kakšno je vreme. Sledil je vzpon na manjši hrib z oddajnikom, potem smo se po gozdni poti spustili do Jelenšč, zaselka Dražgoše, nato pa do orientacijske točke pri znamenju in naprej do cerkve Sv. Križ nad Kališami. Poleg  cerkve je bila tudi kmetija, kjer smo si natočili vodo. Sledil je spust do Selc, kjer sta nas čakali prof. Marija Štremfelj in prof. Urša Petrič. Samo še en vzpon nas je čakal do zadnje točke v Topoljah. Na cilj smo prišli  s čisto druge strani, saj smo se kot pravi bronasti MEPI-jevci izgubili. Zmedli so nas predvsem domačini, ki so nam pokazali pot do Topolj, ampak ni bila tista, ki smo si jo začrtali. Vsi utrujeni, veseli in verjetno polni klopov smo okoli tretje ure popoldne le prispeli do cilja.

Sledilo je postavljanje šotorov, kuhanje večerje in družabni del odprave MEPI. Pravzaprav je bilo takole kuhanje zamudno in zato družabno opravilo. Zakurili smo tudi ogenj, ob katerem smo se greli, pekli čevapčiče in krompir. S seboj smo imeli tudi kitaro in žogo za odbojko, po deseti pa smo utrujeni pospali.

Naslednji dan smo se prebudili v sončno nedeljsko jutro, razgled iz Topolj je bil prekrasen. Naša skupina je na pot krenila okoli devete ure. Bilo je težko začeti, saj smo bili utrujeni še od prejšnjega dne, na nogah smo imeli polno žuljev, nahrbtniki pa so se nam zdeli težji. Pot smo začeli s spustom v dolino Jablanovice. Hodili smo po gozdni poti, prečkati smo morali tudi potok in se vzpeti v Pozirno, nato smo se spustili v Bukovščico. Ustavili smo se ob cerkvi sv. Klemena, kjer smo si odpočili in natočili vodo. Sledil je vzpon na Lavtarski vrh na nadmorsko višino 730 metrov. Z vrha je bil lep razgled na Ljubljansko kotlino in okoliške hribe – na Stol, Begunjščico, Veliki vrh, Tolsti vrh, Kriško goro … Spustili smo se do Čepulj, kjer smo se na avtobusnem postajališču nekoliko odpočili, nato pa smo se po gozdni poti spustili do točke Mlinar, zadnje pred ciljem. Do končne točke smo morali prehoditi dobre 4 kilometre skozi dolgo obcestno vas Bitnje. Bili smo že utrujeni, sonce je pripekalo in vsi smo si želeli priti čim prej do osnovne šole v Stražišču. Tam smo presrečni popadali na tla, sledila pa je še refleksija o odpravi s prof. Uršo Petrič.

Odprava MEPI je bila zame zabavna, naporna in tudi poučna. Spoznala sem veliko novih prijateljev, novih krajev in prehodila delčke Slovenije, za katere še nikoli nisem niti slišala. Sama pot mi je bila všeč, saj je bila razgibana. Hodili smo po gozdnih, asfaltiranih, poljskih cestah, kadar smo zašli, pa tudi kar čez travnike ali skozi gozd. Kot skupina smo se naučili, da se je pametneje orientirati po zemljevidu kakor vprašati kakšnega domačina za pot. Naučila sem se tudi, da na odpravo ne vzamem čisto vsega, kar potrebujem, ampak samo nujne reči, ki morajo biti čim lažje. Čeprav sem bila precej utrujena, sem upravičeno ponosna nase, da sem prehodila več kot 30 kilometrov z nahrbtnikom na ramenih. Veselim pa se že junijske kvalifikacijske odprave.



   
         
   

Uporabne povezave

2017 2018 2019
april maj junij
p t s č p s n
30 1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12 13
14 15 16 17 18 19 20
21 22 23 24 25 26 27
28 29 30 31 1 2 3
Sledite Gimnaziji Kranj na:
Facebook
Facebook
YouTube
YouTube
Sodelujemo z: